Dan v oljkah

Tako, smo v stanovanju in nimamo več časa za nič. Kakor smo domnevali, nas je mesto malo posrkalo vase. Približujejo se prazniki, ki se jih je Ana tako veselila. Šli  sva po "šeleshamer" za "Evino smrekico" (to je smrekica, izrezana iz šeleshamerja, prav tako tudi okraski in vse skupaj se prilepi na steno -  takšno je Eva naredila eno Novo leto dolgo, dolgo nazaj… bila je tako prisrčna in domiselna, da sedaj nosi njeno ime).

No, šeleshamer je v omari in čaka na pravi čas.

Bela Sitia

Sitio smo prvič videli s trajekta, ko smo se letošnjega aprila z Rodosa vračali v Slovenijo. Takrat smo imeli dve možnosti. Prvi trajekt je bil hiter, saj je z Rodosa odplul naravnost proti Pireasu. Drugi pa je bil "malo" počasnejši, saj je pred Atenami (Pireas) obiskal še sedem grških otokov (med njimi tudi Kreto). Prvi (novejši) je plul 13 ur, stari trajekt "Prevelis" je plul 31 ur! Cena prvega je bila za nas štiri z Jankecom 600 €, cena "Prevelisa"  je bila 300 €. 

»Posvet« seveda ni bil potreben.

Arheološki Lentas

Zbudili smo se v prijetno toplo, s šestnajstimi stopinjami ogreto jutro. Sebastjan se je odločil, da gre na hiking do plaže Trypiti, oddaljene kakšnih deset kilometrov v eno stran, midve pa sva načrtovali obisk Asklepijevega svetišča in nakup svežega kruha, saj je bila naslednji dan nedelja.

Sedanjost si "lasti" preteklost

Janisov "spopad" z našim polnilcem.

Matala s svojo plačljivo preteklostjo.

"Veliki napis" v Gortyni je najstarejši 
evropski "pravni kodeks".

... čudovita nočna pesem valov...

Anina "ideja"

Lahko po dvajsetih kilometrih rečeš, da si šel samo na "sprehod"?

Upanje za polnilec se je povečalo.

Tudi letos ne gre brez "norih" idej.

"Izgubljenčki" s plaže Agia Galini

Agia Galini s svojo mitološko zgodbo.

Spomini na detektorsko pustolovščino leta 2013.

Kaj je hujše? Prismojene goske ali mrzli Boreas?

Kanček upanja za naš polnilec.

Trije "kamni" v morju

Gnezdo Zevsove ptice v kanjonu Kourtaliotiko.

Trije "kamni" v morju - nemirna preteklost kretskih tal

Smrt in rojstvo – Kaj je konec in kaj začetek?

Tujina je Jankecu prijaznejša kot domovina.

Preveli - en sam čudež

Čudežno preživetje "Prevelija" - sposobnost življenja, da po vsakem padcu ponovno vstane.

Anin 2. korak z olivami

Lepote ena za drugo, ene je ustvarila narava, druge človeška roka.

"Rešila sem kozico!"

"Ledena" nevihta zagrozila Jankecu.

Sreča za Georgisovo kozico.

Ne jemlji Krečanu časti ali njegove žene in večno prijateljstvo ti je zagotovljeno. 

Shinaria - "Dom" pod palmo

Vsepovsod "ograjena" človeška prisotnost močno spreminja Zemljino površje. 

Kdaj nekje živiš?

Jankec: "Kaj dušo, samo ušlo mi je!"

Verjamemo v to, da se bodo stvari peljale same, ko bo potrebno. Ni treba skrbeti že vnaprej. Na koncu vedno ugotovimo, da so se stvari morale dogajati točno v takem vrstnem redu, kot so se. Če se ne bi zgodilo to, ne bi spoznali tega, ki je povedal to, da smo potem šli tja in našli…

 

Jankec, mar si spustil dušo?

Naš dragi, štiriintridesetletni oldtimer Janko se nikoli ni upiral, temveč zvesto izpolnjeval naše najbolj nore ideje o smeri in poti. Sicer s svojim glasnim mercedesovim godrnjanjem, a vendar se nikoli ni vdal.

Tokrat pa…

Plakias, ko se ribič umakne hotelirju

Plakias je v tridesetih letih popolnoma spremenil svojo podobo.

Človeški podvigi v pečinah včeraj in danes.

Letos bo, kot kaže, odlična letina oljčnega olja. Priprave na obiranje v polnem teku.

Razmišljanje o delovnem razmerju.

Tesna pot v Plakias

Mojstrovina na terasah

Stik z minojsko civilizacijo se nam veča iz dneva v dan in s tem tudi njihova uganka.

Skozi šivankino uho v Plakias

 

Spanje na beneškem dvorišču

In…prižgala se je lučka za olje. Jankec, saj ne začenjaš počasi pešati...

Vaška sirarna z odličnim sirom. 

Beneški grad, usoden za Daskalogiannisa.

Boreas končno na prostosti.

Sfakia - dom kretskih upornikov

Dih jemajoči prelaz

Sfakia – najbolj uporniško področje Krete

Tudi v Jankecu kdaj kaj pogrešamo

Zevs se nam je s svojo močjo "pokazal"

v neposredni bližini

Mlaj - čas za razmišljanje

Cerkvica "na morju"

...Doslej najbolj hladna noč v Grčiji… himonas,

   kot zimi pravijo Grki, že kaže svoje zobe...,

...Georgioupoli s svojo cerkvico sredi morja...

...mlaj in pogled vase…

…Odnos: naš edini spremljevalec skozi

    življenje, ki nas nikoli ne zapusti…

…ponoven premik na južno stran Krete…

Svetilnik se sveti v dopoldanskem soncu...

Staro beneško pristanišče

Minilo je par dni, obiskali par krajev.,, »tekaški« Agios Apostolos…, »hišni« akumulator počasi izgublja moč…, tudi polnilec je izdihnil…, sprehod po Hanii, kjer se svetilnik sveti v dopoldanskem soncu…
Vsak zmagovalec potrebuje... poraženca!
... spanje v Kalivesu…

Tehnične težave

Še smo živi. Žal se nam je pokvaril 12V kabel za napajanje računalnika zato smo v takem zaostanku s pisanjem. Trenutno pišemo v zvezek, za nazaj pa bomo objavili, takoj ko bomo imeli možnost napajanja na 220V.

Nadaljevanje sledi.

Balos - "padli" dragulj

Neprespana noč..., »marš« na Balos, skrajni SZ rt Krete, ki meša občutke lepote in razočaranja..., surovi kapitalizem pohodil dragulj..., zakaj nas je strah smrti..., prehojenih 22 kilometrov..., zaradi napovedanega zahodnika premik v Agio Marino…

Premik z juga na sever

Premik z juga na sever, kjer nameravamo ponovno osvojiti Balos, saj nam pred tremi tedni to zaradi visokih temperatur ni uspelo.

Polifemova votlina

Ura je 13.30. Vsi izmučeni smo se vrnili iz današnjega pohoda. Bili smo v Polifemovi votlini.

Mogoče smo šli malo prepozno od doma, saj nas je sonce žgalo celo pot, z redkimi premori oljčnih senc, kjer se je še Lu ves zadihan ustavljal in nas čakal.

Agia Eirini

Nestrpno smo pričakovali uro, ko odpelje avtobus iz Sougie. Okrog enajstih smo pojedli ovsene kosmiče z jogurtom in medom ter vsak po dva kosa kruha, da bomo pripravljeni za pohod. Čakal nas je kanjon Agia Eirini.

Sougia - 3.dan

Aleksander je zjutraj odšel naprej, mi pa smo kanjon Agia Eirini prestavili na jutri, ko bo manj ljudi. Danes je namreč nedelja. Oprala sem cunje, Ana je naredila dobro pašto, popoldne pa še en hiking. Sebastjan je svojega obveznega že zjutraj. Danes je bilo 28 stopinj. Ja, vroče je še. A zvečer se že znosno ohladi. Malo vetra in pri odprtih oknih spimo kot ubiti.

Sougia - 2.dan

Tudi današnji dan smo se družili z Aleksandrom. Sebastjan je zjutraj sicer odšel pogledat votlino kiklopa Polifema, ki ga je Odisej v Homerjevi Odiseji ukanil, a pozneje smo bili ves preostanek dneva skupaj. Jedli, pili, predvsem pa govorili slovensko. Zopet prijeten dan. Jutri nameravamo v kanjon Agia Eirini, Aleksander pa z ladjo naprej v Agio Roumeli.

Lissos

No, pa se je le zgodilo. Kot sem že včeraj najavila, smo se danes odpravili v Lissos. Pot vodi skozi prelep kanjon, z mogočno steno, kjer je Ana poskušala ujeti pravo svetlobo za svojo fotografijo.

Sougia

Evo, odhod iz Paleochore. Za koliko časa? Bomo še videli. Sedaj nas čaka Sougia. Takoj po odhodu iz limanija nam nasproti pripelje motorist. Veselo mu potrobimo, saj smo prepoznali »Tasota«, Nemca, ki že dvajset let živi tu. Že vse od prihoda v Paleochoro smo mislili nanj, kajti Taso nabira kretsko sol in želeli smo jo prav pri njem kupiti kakšen kilogram, dokler je sami ne najdemo in posušimo.

Paleochora - "Meza" pri Antoniu in Viki

Sebastjan je ravno odšel v trgovino po kruh, ko zaslišim znan glas motorja našega prijatelja Antonia. Pa je le prišel. »Sem prezgodaj?« »Kje pa!« Prisrčen objem, toplina, veselje ob snidenju po dolgem času.

Grammeno - 2.dan

Jutro je bilo mirno. Ana je še spala, midva sva jutranjo kavo srkala pred Jankecom. V mislih sem si »določala« današnje naloge, ki sem si jih prihranila prav za Grammeno, a če sem iskrena, se mi danes še ni dalo začeti z njimi.

Grammeno

Grammeno, kako lep si. Ta prelepi polotoček s svojimi čudovitimi lilijami, ki so to leto še v polnem razcvetu in s svojimi skrivnostnimi peščenimi labirinti. 

Paleochora - 4.dan

Zbudili smo se dokaj pozno. Ob osmih! Običajno pričakamo sončni vzhod. No, vsaj Sebastjan ga redkokdaj zamudi: »Dobro jutro, Oče! Ne se jezit, ker večina Grkov še spi…, pri njih je še vedno kalokeri (poletje), turistov je še veliko, zato hodijo pozno spat. Ne jim zamerit! Zanje se proi (jutro) začne ob desetih.«

Paleochora - 3.dan

S Sebastjanom sva se že navsezgodaj odpravila na znano peščeno plažo »Anydri beach«, od Paleochore oddaljeno dobrih 5 km proti vzhodu.

Paleochora - 2.dan

Paleochora, Sebastjanov jutranji obisk Grammena, kosilo pri Manolisu (brizzole, klobase, ražnjiči na žaru, kalicunje, katziki (koza), pečena v pečici s krompirjem in korenjem, vse skupaj začinjeno s klinčki, pomfri na olivnem olju, domač paradižnik in kumare…mmm: »Pozdravljena, domača kretska kuhinja!«).

Spet "doma"

Današnji pohod smo začeli že navsezgodaj. Hvalabogu, saj bi nas sicer ob povratku sonce spražilo. Pot se je vila skozi izsušeno pokrajino opečnate barve.

Elafonisi - otok

Zunaj je bilo še temno, ko je prvič zazvonila Anina budilka. Slišala sem Luja, kako je vesel vstal in začel mahati z repom. Pogledoval je proti nam, kdo bo tisti, ki se bo prvi dvignil in mu odprl vrata na prosto. Sebastjan, seveda. Kot vsako jutro.

Elafonisi

Že tretjič začenjamo s pisanjem. Vsi trije pametujemo, kako naj bi začeli, kaj naj bi sploh pisali, zakaj, ali sploh... Zato napišemo par stavkov, pa jih zbrišemo, pa novih par stavkov...

Arhi

Arhi je grška beseda za začetek.

Ana je odprla in naju seznanila s skrivnostmi bloga, sam sem natipkal to prvo objavo... v nadaljevanju pa bo za vsebino in podobo bloga skrbela Irena.

Torej, želim ji uspešen arhi.