Lissos

No, pa se je le zgodilo. Kot sem že včeraj najavila, smo se danes odpravili v Lissos. Pot vodi skozi prelep kanjon, z mogočno steno, kjer je Ana poskušala ujeti pravo svetlobo za svojo fotografijo.

Veličastna stena kanjona

Na koncu kanjona se pot strmo vzpne na vrh hriba, nato pa se zlagoma spušča proti njegovemu robu. 

Pogled na Lissos

Kar naenkrat se odpre prekrasen pogled na majhno dolinico s terasa- mi, polnimi starih oljk in ostankov življenja v enem daljnjem času, ki jo s treh strani »skrivajo«  visoki hribi, na četrti pa je mali zaliv s plažico in, kaj pa drugega, s prekrasnim zeleno-modrim morjem. 

Spustili smo se v globino in z vsakim korakom vedeli, da bo treba po isti poti tudi navzgor. A to nam ni vzelo poguma. Prišli smo do ograje, ki obdaja mozaik v Asklepijevem templju.

ASKLEPIJ (rimski ESKULAP) je bil v grški mitologiji bog zdravilstva, sin boga Apolona in smrtnice Koronis, ki jo je zaradi nezvestobe med nosečnostjo sam ubil.  Po smrti Koronis je Apolon dal Asklepija v vzgojo kentavru Hironu, ki ga je naučil vse o zdravilstvu. V Trojanski vojni  sta s sinom Mahaonom igrala pomembno vlogo. Ker je kot zdravnik obudil mrtveca, je s tem razjezil boga podzemlja Hada, ki je vztrajal pri Zevsu, da smrtnik ne sme delovati proti volji bogov, zato ga je ta ubil s strelo.

 

Srečanje z Aleksandrom v Asklepijevem templju

Odločili smo se, da gremo naprej in si mozaik ogledamo pozneje. Prišli smo do izvira zdravilne vode, ki je imela nenavaden okus. Ana je rekla, da jo spominja na cedro. Ogledali smo si ostanke nekega časa v prostoru, pozvonili pri cerkvici in se vračali po poti proti templju. Vstopili smo, se povzpeli do mozaika, ki je še neverjetno ohranjen in zagledali majhen oltarček. Ravno smo komentirali raznorazne stvari, ki so jih ljudje darovali na oltarčku, ko k mozaiku pristopi moški najinih let. »Živijo!« reče. Sprva sploh nismo registrirali, a hitro nam je bilo jasno, kaj je bilo v tem pozdravu tako domačega, znanega. »Ooo, si Slovenec?« »Ja.« Nismo mogli verjeti. Še par dni nazaj sem pisala o naši želji po srečanju s Slovencem tu, v Grčiji. In poglej, danes se pojavi v Asklepijevem templju! Predstavi se kot Aleksander iz Kopra. Pove, da je tudi on v Sougi, kjer bo ostal dan ali dva, nato pa gre naprej po južni obali proti vzhodu. Ja, krasno! Seveda smo se dogovorili za kosilo in popoldansko kavico pri  nas.

Popoldne smo tako preživeli skupaj in prvič v Grčiji govorili z nekom v slovenskem jeziku. Kako dober občutek! Spat smo se odpravili okrog polnoči, saj nas je današnji hiking, pa še vroče sonce (danes je bilo 29 stopinj) kar izmučilo. Mi v Jankeca, Aleksander se je odločil prespati na plaži. Lahko noč!