Nevidna Kreta (3.del)

Sifis… magična kretska oseba, nenavadno polna skrivnostnega znanja minojske preteklosti. Izjemno prefinjen umetnik, z energijo, ki presega vsem nam poznano. Druženje z njim nikoli ni bilo običajno. Vedno je bilo… nekaj več. To se je pokazalo že ob prvem srečanju z njim, januarja 2015, ko je Sebastjana Marchelos peljal k enemu svojemu, takrat je rekel: "malo drugačnemu" prijatelju.

S tega obiska se je Sebastjan vrnil ves navdušen. "Spoznal sem človeka (Sifisa), ki je tako neobičajen, da sem mu komaj sledil. Ogromno ve o minojski civilizaciji, o kateri smo si tako želeli izvedeti kaj več, pa vse do danes nismo našli nič več kot zgolj informacije za turiste...

...No, včeraj pa sem končno spoznal nekoga, ki toliko ve o tem, da mi gredo še sedaj mravljinci po hrbtu, ko se spomnim vsega, o čemer sva govorila. Ne vem zakaj, a ves čas se mi je zdelo, da govorim z… Minojcem. Se spomniš Kourosa? Ne boš verjela, a prav Sifis je z njim najbolj močno povezan! Pravzaprav ga je on "ustvaril".

Zmedo na mojem obrazu je takrat Sebastjan pospremil z nasmehom, rekoč: "Tudi sam sem verjetno včeraj izgledal podobno kot ti sedaj..."

To njuno prvo srečanje so zopet spremljale močne kretske sile. Dan pred tem je Sitio stresel potres, naslednji dan pa je bil Sebastjan prvič v življenju priča snežni nevihti… s strelami! Januarja!

Pozneje je bil vsak dogodek, ki je bil kakorkoli povezan s Sifisom… nepredvidljiva pustolovščina, brez "smiselnega" in "razložljivega" konca. Spomnim se njegove srhljive zgodbe, ki sta jo na razburkanem kretskem morju čudežno preživela z bratom, pa neverjetnih in "nerazumskih" situacij, povezanih z izdelavo oljenke, ki jo je pospremil še Sebastjanov skrivnostni glavobol, a najbolj od vsega pa nas je prevzela njegova povezava s Kourosom, eno izmed največjih minojskih najdb, najdenih v Roussolakkosu, pri kateri je Sifis polno sodeloval in katera je nosila izredno močno, a hkrati Sifisu tako znano energijo.

Roussolakkos in gora Petsofas

Med bronasto dobo (cca 3000-1050 let pr.n.š.) je bil Roussolakkos pomembno minojsko mesto, locirano blizu Palaikastra na vzhodnem delu Krete.

Je edino minojsko mesto, ki je ostalo nedotaknjeno po hudi katastrofi leta 1450 pr.n.št. Njegovo pristanišče, obrobna naselja, svetišča in kamnolom so ohranjena pod usedlinami, nakopičenimi preko več kot 2000 let.

Prav te usedline so napeljevale na domnevo (danes že kar priznano), da je vzrok nenadnemu in še danes misterioznemu koncu minojske civilizacije izbruh supervulkana Terra na otoku Santorini. Izbruh je povzročil izjemno visok tsunami, ki je v ogromnem valu prispel do slabih stopetdeset kilometrov oddaljene Krete in s svojo grozovito močjo pljusknil na to cvetočo naselbino. Ob svojem umiku za njim ni ostalo… nič. En sam trenutek in… civilizacija je izginila. K tej domnevi, pozneje podprti s strokovnimi razlagami, je med prvimi pristopil eden izmed vodij izkopavanj od leta 1983 naprej, profesor J. Alexander MacGillivray. Prav izkopavanja med leti 1983 in 2003 so prinesla nova dognanja in so še vedno del skrbnega preučevanja.

Antični pisci so v svojih delih navajali, da je bil tu rojen Zevs Dikti (kretski mladenič, primerljiv s klasičnim grškim bogom Dionizom in egipčanskim Ozirisom) in tu je ta mladi bog ustanovil svoje sveto mesto. Svetišče, posvečeno Zevsu, je bilo zgrajeno v bližini Oljčnega rta.

Roussolakkos

Zevs Dikti je bil najpomembnejši bog vzhodne Krete. Prav tu je bila najbolj spoštovana tradicija čaščenja mladega Zevsa. V bronasti dobi minojske civilizacije, predhodnice Grkov na Kreti, so častili mladega boga kot del njihovega pantheona ("pan" / "vsi", "theon" / "bogovi").

Pojavlja se na mnogih napisanih pogodbenih prisegah med kretskimi mesti v helenističnem obdobju, vendar pa se samo besedilo zaprisege pojavlja že v precej starejših obdobjih. Vse nakazuje na boga, katerega kult je bil lociran na gori Dikte, kjer ga je v jami rodila Rea. V preteklosti je bilo mnogo vročih razprav o tem, kje je pravzaprav gora Dikte. Nekateri raziskovalci povezujejo Dikte z jamo Psihro, v bližini Liktosa, vendar pa novejša izkopavanja v Roussolakossu to tezo izpodbijajo, saj so  v starodavnem svetišču našli vklesano hvalnico, ki se začne: "Io, največji mladenič (kouros), dobrodošel, sin Kronosa, vsemogočna svetlost, tu si sedaj navzoč, vodi duhove,  pridi ob Novem Letu na Dikte in raduj se v tej pesmi…" Himna je bila vklesana v poznejšem obdobju, vendar pa njena vsebina in slog kažeta na to, da izhaja iz precej starejšega obdobja. Govori, kako s prihodom Reinega božanskega otroka "Pravica in Mir" hodita po zemlji in kako mati spodbuja mladeniča (kourosa), da "pogleda" v čredo, na polja, v mesta.

To nakazuje na to, da je bil Zevs Dikti prvotno bog zemlje, rasti in plodnosti, ki se je vsako leto nanovo rodil.

Čeprav je o tem bogu znanega bolj malo, sodobni raziskovalci menijo, da je bil partner starejše boginje in s tem je zrasel odnos, ki predstavlja isti vzorec mita in rituala čaščenja, kot so ga imeli Sumerci (Inanna in Dumuzi),  v Mezopotamiji (Ishtar in Tammuz), v Egiptu (Izida in Oziris) in Frigiji - del današnje Turčije (Kibela in Atis).

Izkopavanja so na dan prinesla tudi bogate daritve bogu, kar nam govori, da je bilo svetišče najbolj cvetoče od sedmega do petega stoletja. Gora Dikte je tako po vsej verjetnosti vrh, ki gleda na Palaikastro, danes znana kot gora Petsofas.

Smiselno, kajti stari Palaikastro pokriva minojsko naselbino in na gori Petsofas je bilo minojsko svetišče, to kažejo rdeče-rjavkasti kipci mladega boga.  Najbolj senzacionalna najdba, odkrita znotraj stotih metrov od hvalnice, je bil kipec iz slonovine in zlata, ki predstavlja mladeniča v isti drži kot kipci s Petsofasa. Osupljiva prostorska omejitev minojskega in grškega kulta mladostnega boga kaže na to, da se je spomin iz bronaste dobe obdržal tudi v klasičnem obdobju.

V istem času obstaja praznina v  arheološki nepretrganosti kraja od bronaste dobe do zgodnjega arhajskega obdobja, kar govori o tem, da je bil kult domnevno prekinjen in nato ponovno vpeljan. V teh stoletjih je moralo poseči vmes nekaj, kar je povzročilo velike in korenite spremembe.

Vse te daritvene najdbe dajejo vedeti, da je bil ta kraj posvečen skozi vsa obdobja svoje zgodovine.

Gora Petsofas

Najpomembnejša in najlepša ročno izdelana potrditev čaščenja mladega boga je edinstven slonokoščen in z zlatom prevlečen kipec "mladeniča", narejen cca 1500 let pr.n.š., ki je danes shranjen v arheološkem muzeju v Sitii.

Kipec so poimenovali "Kouros".

Kouros

Kouros je sodoben izraz za prostostoječe grške antične kipe, ki so se najprej pojavile v arhaičnem obdobju v Grčiji (od 8. stol.pr.n.š. do 480 pr.n.št.) in predstavljajo golega mladeniča. V antični Grčiji "kouros" pomeni "mladenič, fant, predvsem iz plemiškega sloja". Takšne kipe so našli po vsem grško govorečem svetu. Prevladovali so v svetiščih, posvečenih Apolonu, zato je prvotno prevladovalo mišljenje, da predstavlja boga Apolona. Ti prostostoječi kipi so bili običajno izdelani iz marmorja, narejeni pa so bili tudi iz apnenca, lesa, brona, slonovine in žgane gline, rjavkasto-rdeče barve (terracotta). Največkrat so bili v naravni velikosti, čeprav so zgodnji primerki orjaški, visoki preko 3 metre.

Kouros iz Roussolakkosa je kipec mladeniča, visok približno 50 cm. Izrezljan je iz slonovine in obdan z zlatom in narejen z izrednim talentom za naturalistične podrobnosti. Njegovi polomljeni in ožgani delci so ležali raztreseni v stavbi, ki si jo arheologi razlagajo kot mestno svetišče in zunaj na cesti, tako kot so padli med velikim opustošenjem ob požaru v zgodnjem 15.stoletju pr.n.št.

Kouros iz Roussolakkosa

Sestavljen je iz minerala serpentina (lasje), rock-kristala (najčistejša oblika kremena) (oči), slonovine in egipčanskega modrega pigmenta (najstarejše znano umetno barvilo).

Poimenovali so ga "kouros", saj verjamejo, da obstaja povezava s "kourosom" poznejše "Hvalnice Zeusu".

Oblačilo in sandali so iz zlata, raztreseni, ustrezno prilegajoči se delci telesa pa iz slonove kosti. Upodobljen je tako kot grški arhaični kipi ter tako kot na nepretrganem tisočletnem razdobju egipčanskih risb in podob, namreč, toga poza, z levo nogo spredaj.

…

Vse to so gola dejstva in dognanja, pridobljena s povsem zemeljskimi, nam znanimi metodami, raziskovanji, analizami…

…

A kaj neki se ob vseh teh dognanjih plete po Sifisovih mislih? Ob najdbi kipca je bil prav on tisti, ki ga je kot restavrator spravljal v podobo, narejeno pred več kot 3500 leti…

Kouros je bil močno poškodovan. Nazaj v "življenje" ga je obudil Sifis. On mu je namreč povrnil obraz.

In Kouros se je ponovno rodil…

Ter popolnoma spremenil Sifisovo življenje… Njegov umetniški talent je znova oživel.

Le kdo bi kourosa lahko ponovno tako natančno upodobil? Samo nekdo, ki ga je nekoč že videl. Ali pa… naredil…

To nam je v nenavadnem majskem večeru leta 2015, v neposredni bližini Roussolakkosa, ko je bilo vse… nenavadno…, nakazal že nenavadni arheolog, eden izmed vodij izkopavanj v Roussolakossu, profesor Alexander MacGillivray…

Močne energije na tem kraju so se tudi njega, široko odprtega neznanemu in nedoumljivemu, zelo dotaknile.

Kouros se mu je namreč pred najdbo pokazal v sanjah…

...Roussolakkos ni samo to, kar vidimo in preberemo… Roussolakkos je… nekaj več.

...Pravzaprav...veliko več...

Kouros na trgu v Palaikastru

…Tisočletja pozneje je na trg v Palaikastro znova stopil kouros, tokrat iz brona, ki bo s svojo prisotnostjo bdel nad mestom in stal v spomin na vsa tisočletna obdobja čaščenja mladega boga.

...Ponovno ga je izdelal njegov prvi ustvarjalec… Sifis…