Teden dni s palmami

Prvo jutro v Vaiu. Po dolgem času prisluhnem… naravi. Veselo žvrgolenje ptičkov mi privabi nasmeh na usta. Končno! Odgrnem zavese in pogled se mi ustavi na beli morski peni, ki enakomerno zaliva obalo. "Zgodba iz Tisoč in enega dne in… noči. Val za valom…, danes prijazno in nežno, jutri besneče in trdo poljublja robove otoka, ki pokončno in kljubovalno drsi skozi čas… 

Koliko "nas" se je v tem večnem času menjalo, le Kreta je še vedno… ena in edina!"

Ozrem se po Jankecu. "O, ti uboga para! Zima te je dobro zaprašila! A, ne skrbi, tako prekipevam od energije, da boš v nekaj dneh sijal kot sonček!" mu obljubim. In res se še isti dan lotim sprednjega dela in armaturne plošče. Sebastjan pa se popoldne, zvest svoji obljubi, odpravi z detektorjem na plažo. Vrne se po slabi uri, kajti petek privabi sem mnogo obiskovalcev. "Preveč ljudi je, bom šel še jutri malo. Za prvi dan je dovolj. Nekaj sem jih pa le našel..." reče in iz žepa potegne pest kovancev. Preštejeva: 15 €. Lepo za tako kratek čas! In, upanje za najino prazno denarnico se je močno povečalo. A to še ni bilo vse! Še enkrat seže v žep in iz njega potegne… zlato rinko! Ooo! Prva, ki jo je "podarila" Kreta! Ozka, gladka, večja…, verjetno moška. Hm, že lansko leto na Rodosu smo se spraševali, kako to, da najdemo samo moške rinke. Je to zato, ker so bolj nepozorni do simbola "obljube": "Dokler naju smrt ne loči…" ali pa ta, v oči padajoči "simbol", celo namerno snamejo…, da se lažje "pogovarjajo" z lepimi mladenkami. Kakršenkoli že je bil tokratni razlog, rinke sva bila izjemno vesela.

Prvo najino skromno kosilo (bolj večerja) je bil riž z marulijem (kretskim zimskim radičem). Pojedla sva ga samo polovico, polovico pa prihranila za naslednji dan. Je treba "šparat"!

Antični Itanos

V soboto se Sebastjan odpravi v Itanos. Obiskali smo ga že z Marchelosom, zato sama ostanem doma. Preveč piha in ne bom takoj izzivala ušesa. Pa še Jankecu sem obljubila postopno čiščenje. Da bo spet prišla na plano njegova topla, lepa rjava barva.

Itanos je oddaljen le dva kilometra, zato je Sebastjan kmalu nazaj. Navdušen pove, da je tam prekrasna plaža, ki je prejšnjič nismo videli. Prebrala sem tudi, da je mesto l. 795 n.št. prizadel katastrofalen potres in ga velik del potopilo. Še vedno so lepo vidni njegovi sledovi, ki pa jih danes lahko občudujejo le potapljači.

Samotarka, ki je ušla iz gozda v Itanos

Vikend je in Vai je znova poln ljudi, poleg tega so se v taverni na plaži lotili prvih del pred sezono. Prihaja "kalokeri" ("poletje"). In to s hitrimi koraki, čeprav je zunaj zaradi severnega vetra kar nizkih 15 stopinj. Ampak, sedaj že vemo, da so to zadnji mrzli dnevi na Kreti. Že naslednji teden se obetajo temperature okrog 20 stopinj! Komaj čakam!  Prav rada bi že malo nastavila obraz toplim sončnim žarkom.

Kosilo… špageti, ki sem jih pozabila decembra iz Jankeca odnesti v stanovanje. Ta pozabljivost nama je prišla še kako prav, saj sem med brskanjem našla še pločevinko govejega golaža in en breskov kompot, ki nam ga je dala na pot Slavica iz Kavadarcev, ob našem obisku lanskega septembra. To bo pa že prava pojedina! A, lepo počasi! Danes špageti, jutri… spet špageti, a z golažem, kompot pa, ko bo topleje. Je treba biti varčen!

Sebastjan gre na plažo kmalu zatem, ko se parkirišče izprazni. Vrne se je po dveh urah in prinese kar… 47 €! O, temu se pa reče izpolnjena obljuba! Seveda bo treba kovančke še očistiti, a rešena sva vseh skrbi! To imava dovolj za celo pot! Z včerajšnjimi "najdenčki" imava že bogatih 62 €!

V nedeljo se veter še pojača. Tu sva v dobrem zavetju, morda bi bilo bolje edino to, da se prestaviva na drugo stran parkirišča. A, preden se midva "blagovoliva" premakniti, pripelje avtodom s starejšim italijanskim parom in parkira… prav tam. Tako… ostaneva na svojem mestu. Nič zato, morda pa ne bo tako hudo pihalo. Sebastjan se na plažo odpravi šele pozno popoldne, ko vsi odidejo. Vrne se po slabi uri, s 14 €. Z današnjim dnem je torej pripravljenih na čiščenje že 76 €! Najino veselje je veliko.

To noč na parkirišču, daleč od doma, prespijo "sosedi",  Italijana in Slovenca.

V ponedeljek Sebastjan nemirno čaka, da delavci iz taverne končajo delo. Ob štirih popoldne jo odmaha na plažo in se po dobri uri vrne. "Danes se mi je prvič zgodilo, da sem na en mah z lopatko našel kar sedem kovančkov! Očitno sem bil na dobrem delu. Zdi se mi, da sem našel veliko." In res, ko preštejeva, je 34 €! Sedaj je pa skupaj že… 110 €! Vesela začneva celo upati, da bova lahko "vrnila" celih 100 €, ki jih imamo za pot v Slovenijo. Polovico gotovo! "Nisem si mislil, da bo šlo tako dobro, še mene je presenetilo," reče Sebastjan veselo in hvaležno pogleda proti radodarni plaži v Vaiu. Pojeva pomfri z jajci, solate ni več. Kar zanimiva kombinacija, a vseeno manjka solata. Pa bova že preživela!

Zvečer naju obišče Sifis. Prijetno druženje se zavleče pozno v noč. Spat greva ob 3h.

Kljub poznemu nočnemu počitku, v torek vstaneva že ob sedmih. Polna sva energije, počasi bi rada naprej. Ker pa je še nekaj dni napovedan veter in tu sva pred njim lepo skrita, bova počakala še do petka. Popoldne gre Sebastjan "delat". Slaba ura in… 18 €! Krasno mu gre!

Vrtoglava pot do radiča

Pogrešava solato, zato se Sebastjan v sredo odpravi na lov za divjim radičem. Sama počakam doma. Bo že prišel tudi zame čas, da se malo sprehodim po svežem zraku. Samo, da mine ta veter! Po štirih urah me že malo skrbi, kje se tako dolgo mudi. Vrne se kmalu za mojim prvim zaskrbljenim pogledom na uro. "Ne predstavljaš si, po kakšnih brezpotjih sem hodil! Z vrha hriba dol do morja, pa spet gor, pa dol… štirikrat tako! Naredil sem 12 kilometrov, toda kakšnih! Bolje, da nisi bila zraven! Na par mestih je šlo kar malo na tesno. 

Gor in dol: "Radič, kje si?"

Ampak…, našel sem ga pa le!" veselo pove in mi hitro prepodi strah iz oči.

Danes je kosilo prav "normalno", goveji golaž mi je uspelo prihraniti vse do danes, naredila sem ga z makaroni, zraven pa čudovito mehek, slasten… radič! Neprecenljivo!

Pred večerom je šel Sebastjan še malo pomahat z detektorjem na plažo in se ponovno vrnil s 35 €! Neverjetno, res!

Egejsko in Libijsko morje na "blizu"

Že takoj ob prihodu v Vai je Sebastjan napovedal hiking do mesta, kjer sta si Egejsko in Libijsko morje najbližje na celi Kreti. Tudi tam smo bili že skupaj z Marchelosom, zato spet ostanem doma. In Jankec je vse lepši.

Sebastjan jo mahne in se vrne po dobrih treh urah. Podari mi vejico cvetočega, dišečega žajblja in… polno vrečko radiča! Spet ga je našel! Tokrat še več! Tej čudežni rastlinici se sicer letos čas počasi izteka, a ta je še neverjetno svež, mehek in…, najlepši doslej! Tega sva res zelo, zelo vesela, ker ga imava izredno, izredno rada! "Danes se ga boš pa najedla!" mi Sebastjan ponosno naznani. In res sva ga pripravila samo polovico, polovica bo lahko še za jutri, ko greva naprej.

Pozno popoldne je spet Sebastjanov "čas" na plaži. V dobre pol ure novih 21 €! Noro!

Jutri torej naprej, bogatejša za neverjetnih 184 €! Z vračilom v "slovenski šparovček" nama ostane še celih 84 €!  S tem sva do konca meseca brez skrbi!

Rajska plaža v Vaiu

"Hvala, Vai, ti boš v najinem spominu za vedno… raj!"