Grčija
je z nedeljskimi volitvami Evropo spravila na noge. Kot smo se dogovorili, smo
rezultate teh, resnično zgodovinskih grških volitev, spremljali skupaj z Marchelosom pri njem doma. On ima namreč
velik televizor, haha.
Že
pred objavo uradnih rezultatov je bilo jasno, da je zmagal Cipras s svojo, radikalno levo stranko Siriza. Pravzaprav je "pometel" z ostalimi. Vprašanje je bilo
le, če mu bo do konca štetja glasov uspelo dobiti večino v parlamentu ali si bo
moral v koalicijo "dodati" še eno manjšo stranko, s katero bi si zagotovil
možnost nemotečega delovanja vlade.
Zmanjkala sta mu dva "edra" ("sedeža"), a
kljub temu je to novi grški junak.
Vmesne
rezultate štetja glasov in spreminjanje politične "obarvanosti" grškega državnega
zemljevida smo spremljali z velikim zanimanjem. Nismo politično usmerjeni v
nobeno smer, saj je trenutna podoba sveta tako klavrna, da posameznik v njej težko
sploh živi, kaj šele deluje. A kljub temu smo čakali, kaj bo. Je Grčija sposobna
storiti to, kar ni do sedaj uspelo nam niti kateri izmed večjih evropskih
držav? Reči: "NE! Dovolj je sprenevedanja in laži, poniževanja in
izkoriščanja, dovolj je tega počasnega umiranja na obroke! Nekaj se mora
spremeniti!" In, če je kdo to sposoben, je to le in edino Grčija! Tu se je vse
začelo. Saj je Grčija zibelka evropske civilizacije! Demokracija, ki se je
skozi desetletja popolnoma razvrednotila, se mora vrniti na začetek. In Grki so
to sprevideli: "Tako ne gre več naprej! To ne pelje nikamor! Potrebne so
spremembe!" In so dali svoj glas tistemu, ki jih je obljubljal. Stranke v
preteklosti so že imele svojih pet minut. Ti "dinozavri", kakor jim je v šali
rekel Marchelos, so očitno opravili svoje delo. Kako, bo pokazala prihodnost.
Oziroma, jo že kaže sedanjost. Zapihati mora nov veter. Veter sprememb. Na
mesta upravljanja s svetom morajo priti mlajši. Ti so še polni energije, starejšim že počasi zmanjkuje idej in življenjskega zagona. Ostajajo v svojih, v
preteklosti ustvarjenih "kokonih" in iz teh zapredkov se jim ne uspe več
skobacati ven, na prosto, med ljudi, v resnično življenje. Od njega so se že
zdavnaj tako odmaknili, da nimajo več jasne slike, kaj se dogaja na ulici. Ustvarili
so si en namišljen svet, ki z resnico "tam zunaj" nima več nikakršne
podobnosti, kaj šele veze. Izgubili so stik. Se je pa težko umakniti in
priznati, da postajaš iz leta v leto bolj upehan na tem političnem maratonu.
To zmorejo priznati le največji. Potrebnega je veliko poguma, da nekaj "ZAČNEŠ",
še več pa, da nekaj "KONČAŠ". Težko je priznati samemu sebi, da se je poletje
zate poslovilo in si stopil v jesen, medtem ko mlajše ta dež prav nič ne moti
in še kar naprej razgrajajo okrog "tvoje" hiše. A prav mlajši so tisti, ki
vidijo jasneje, "planetarne odločitve" se tičejo njih in njihove prihodnosti in
so edini, ki lahko "vidijo" dlje. Zato morajo polno sodelovati pri odločanju o
nadaljnjih korakih. Ko se ti korak ugrezne v stopinji predhodnika, moraš pač
stopiti malo vstran in si uhoditi svojo sled. Nikjer ni zagotovljena
trdna podlaga pod nogami, zato je dobro, da prej vsaj pogledaš, kam stopiš. In
ne hodiš kar slepo za nekom, ki še sam ne ve, kam gre.
No,
tokrat je Cipras tisti, ki je v zasneženo Evropo zarezal novo gaz. Kako bo po njej
hodil, bo pa pokazala šele prihodnost. A, eno je gotovo…, ljudem je prinesel: "Upanje!" In prav to so ljudje ta trenutek najbolj potrebovali.
Tudi
mi trije smo malo "navijali" za Ciprasa, saj njegov prihod na oblast prinaša spremembo.
Kakršnokoli že. In sprememba obstoječega je zdaj nujno potrebna. Grki so se
suvereno izrekli zanjo in pripravljeni so: "Delovati! Tu in sedaj!"
Takoj
po neuradni razglasitvi zmage so se v Atenah zbrali Ciprasovi podporniki in ga
pozdravili pri njegovem prvem nagovoru. Resnično so potrebovali novega junaka.
In ga v Ciprasu tudi dobili.
Ne
spomnim se, kdaj nazadnje smo Slovenci "zmagovalca" volitev pričakali z
ognjemeti…
Ko
smo tako spremljali televizijski prenos, smo se veliko pogovarjali prav o tem.
Oči celotne evropske javnosti so bile v nedeljo uprte v Grčijo. Kaj bo jutri? V
kakšen dan se bomo zbudili? Mi trije verjetno v podoben kot dan poprej. Tem
političnim igricam običajno ne dovolimo, da se nas preveč dotaknejo. A tokrat
smo bili v samem centru "spremembe", katere razsežnost se bo čutila šele v
naslednjih dneh, tednih, mesecih. In v neposredni bližini "človeškega upanja". To
smo res močno občutili.
In, ja,
navijamo za Grke, da jim uspe! Uspe ponovno najti tisti "smisel", ki žene
naprej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar