Veter sprememb v zibelki naše civilizacije

Grčija je z nedeljskimi volitvami Evropo spravila na noge. Kot smo se dogovorili, smo rezultate teh, resnično zgodovinskih grških volitev, spremljali skupaj z  Marchelosom pri njem doma. On ima namreč velik televizor, haha.

Grško upanje - strah Evrope

Marchelos nama je povedal, da je bilo v preteklosti tudi tu v predvolilnem času precej bolj bučno. Tokrat si pa ljudje ne želijo preveč očitno pokazati, kateri stranki in njenemu vodji so bolj naklonjeni. Ne govorijo glasno, kdo je tisti, ki mu bodo v nedeljo namenili svoj "glas".

"Res? Kaj to lahko pomeni, da veliko njih sploh ne bo šlo na volitve?"

"Alkionides meres" - "Vodomčevi dnevi"

Zadnjih par dni se je čez dan segrelo kar na 21 stopinj! In, popolno brezvetrje! Ja, tudi letos "mini poletje" ni zatajilo. Vsako leto sredi januarja prideta na grške otoke Alkiona in Keiks. Grki pravijo temu toplemu tednu, brez vetra, "Alkionides meres" ("Alkionini dnevi", oziroma, po naše: "Vodomčevi dnevi").

Seveda imajo Grki tudi za ta "mini poletni pozdrav" čudovito mitološko zgodbo.

Kamnita oljenka - luč naših prednikov

Sebastjan je takoj zjutraj izpolnil večerno obljubo. Povedal mi je, kako, in predvsem, s kom, je preživel prvi "zasneženi" dan na Kreti.

"Spoznal sem Sifisa, umetnika s kamnom, njegovega brata, pa še dva druga znanca sta bila pri njem na obisku. Po njunem odhodu smo govorili o destilaciji eteričnih olj, o starih, modrih grški časih, o minojski civilizaciji, skratka, bil sem s sorodnimi ljudmi, s sorodnimi pogledi na življenje.

Še posebno me je navdušil Sifis s svojim odprtim duhom...

"Božja" brata na obisku

Prvi letošnji dan sem tožila, da njegov prihod ni prinesel nič novega. Sitna, kot sem bila, sem si želela "akcije". "Nekaj", kar bi pregnalo kislost, tako vremena kot našega razpoloženja.

… in je tisto "nekaj" prišlo…

Anine praznične kuharske čarovnije

Po praznikih pride… praznina. V hladilniku, v žepu…, v glavi. Mogoče bi bilo primernejše ime za praznik… "Izpraznik". Vse je pošlo. Pa tako dobro je bilo. Ana ni govorila tja v tri dni, popolnoma resno je mislila, ko je rekla, kako bi v stanovanju kuhala in pekla. In je kulinarično "eksplodirala". Sama sem tokrat bolj kot ne asistirala pri ustvarjanju njenih idej, tu pa tam kakšen nasvet iz dolgoletne gospodinjske prakse, a večina stvari je šla čez njeno glavo v njene roke in nazadnje… na mizo. Mmmm!