S
Sebastjanom sva se že navsezgodaj odpravila na znano peščeno plažo »Anydri
beach«, od Paleochore oddaljeno dobrih 5 km proti vzhodu.
Lepa, dolga, prva v
Grčiji, kjer sva videla nudiste. Sicer jih tu ni prav veliko, ženske se še »zgoraj
brez« ne kopajo. Lu je bil prvi v vodi, Seba takoj za njim, sama sem pa sedla
na skalo ob morju in gledala to prozorno modrino pred sabo. Kar ne morem
verjeti, koliko kilometrov takšnih plaž ima Grčija. S tem prelepim, čistim
morjem. Pravzaprav se težko odločiš, katera je lepša…, »Kaj želite? Mivko,
pesek, drobne kamenčke, malo večje kamne, imamo tudi »plošče« za skok, če vas
je več…, bi želeli bolj plitev ali malo globlji »vstop« v morje…, Vse imamo!« Neverjetno,
res! Lu cele pol ure počitka ni dal tačk iz vode.
 |
| Pot na "Anydri beach" |
Med povratkom sva srečevala
ogromno ljudi, ki so jo šele zdaj mahali proti plaži. Res, koliko turistov je
še vedno vsepovsod. Tudi domačini so se pohvalili, da je bila letošnja sezona
izredna. Že dolgo ne tako. Na vse skupaj je vplivalo kar nekaj dejavnikov… najprej,
seveda, slabo vreme po vsej Evropi (Slovenija letos pravzaprav sploh ni imela
poletja), razen v Grčiji, tudi kriza v
Siriji je vplivala na odločitve, turisti se zdaj bolj izogibajo vseh
destinacij, ki niso »evropske« oz. zahodne. Tako je imela Grčija letos vse od aprila
naprej, in to še kar traja, ogromno število nočitev. Toliko, da nam je starejši
Belgijec, ki smo ga spoznali v teh dneh, povedal, da včeraj (03.10.!) v
Paleochori ni našel niti ene same prazne sobe za eno noč! Res tu tujcev še
vedno mrgoli. Angleži, Nemci, Skandinavci, Belgijci, Avstrijci, Italijani, Poljaki,
Rusi, Čehi…, in mi, Slovenci. Mislim, da smo edini. Prav radi bi kdaj kje
srečali kakšnega Slovenca na naši poti. Pa ga do zdaj v Grčiji še nismo. Je pa
res, da mi šele pridemo, ko ostali že počasi zapuščajo kraje, kjer so preživljali
svoje dopuste. V tem je razlika med nami. Mi nismo turisti. Mi smo tu zato, ker
že četrto leto živimo v avtodomu. In nameravamo tu preživeti zimo, ne poletje.
Ker je Slovenija za naš način bivanja prehladna. Tu pa so zime dovolj mile, da
nam nekako uspe. Skromno, seveda, saj je Grčija v povprečju okrog 20% dražja od
Slovenije, a vendarle. A o tem kdaj drugič.
 |
| Pogled na Libijsko morje |
Spet
smo »morali« k Manolisu na kosilo. Velikokrat smo se že spraševali, zakaj to
počne. Je to navada pri vseh Grkih? Ali je samo on tak? Res je, da tu živi sam,
družino ima v Atenah. Morda je tu osamljen in rad skrbi za druge. Pri njem je
vsako kosilo dogodek, vedno je povabljenih več ljudi. Njegova hiša, s čudovitim
pogledom na Libijsko morje, od katerega jo loči zgolj ozka cesta in nekaj skal,
ima vedno na stežaj odprta vrata. In ljudje si kar podajajo kljuko. Zanimivo,
res, ves čas živo in grško gostoljubno.
Tudi
danes je bilo 26 stopinj, morda le za spoznanje bolj sveže zaradi nočne plohe.
Tokrat smo bili zvečer sami, zato smo zaspali zgodaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar