Grammeno

Grammeno, kako lep si. Ta prelepi polotoček s svojimi čudovitimi lilijami, ki so to leto še v polnem razcvetu in s svojimi skrivnostnimi peščenimi labirinti. 

Prelepi cvet lilije

Veseli smo, da smo tu. Kakšno olajšanje. Kot bi si zrahljala zgornji gumb na srajci. In ponovno zadihala, čeprav je danes zunaj 31 stopinj. A najprej kava. Oh, kako prija. Nato pa…Anini makaroni s »sirenjem« (še zadnji makedonski sir, podoben feti) in paradižnikova solata.

In mir. In počitek. In… turisti! Ne spet! Okrog nas se je v slabih dveh urah nabralo kar dve vrsti avtomobilov. A kaj, že ves čas vemo, da smo letos tu prezgodaj. Zvečer bodo vsi odšli. In bomo sami. In bomo spali v miru.

Noč je bila čudovita. Luna je tako svetila, da so drevesa in grmički delali dolge sence na peščena tla. Čarobno. Pojutrišnjem bo polna.

Tu nameravamo ostati par dni, da pridemo nazaj v ritem po divji Paleochori.