No, pa se je le zgodilo. Kot sem že včeraj najavila, smo se danes odpravili v Lissos. Pot vodi skozi prelep kanjon, z mogočno steno, kjer je Ana poskušala ujeti pravo svetlobo za svojo fotografijo.
Veličastna stena kanjona |
Na koncu kanjona se pot strmo vzpne na vrh hriba, nato pa se zlagoma spušča proti njegovemu robu.
Pogled na Lissos |
Spustili smo se v globino in z vsakim korakom vedeli, da bo treba po isti poti tudi navzgor. A to nam ni vzelo poguma. Prišli smo do ograje, ki obdaja mozaik v Asklepijevem templju.
ASKLEPIJ (rimski ESKULAP) je bil v grški mitologiji bog zdravilstva, sin boga Apolona in smrtnice Koronis, ki jo je zaradi nezvestobe med nosečnostjo sam ubil. Po smrti Koronis je Apolon dal Asklepija v vzgojo kentavru Hironu, ki ga je naučil vse o zdravilstvu. V Trojanski vojni sta s sinom Mahaonom igrala pomembno vlogo. Ker je kot zdravnik obudil mrtveca, je s tem razjezil boga podzemlja Hada, ki je vztrajal pri Zevsu, da smrtnik ne sme delovati proti volji bogov, zato ga je ta ubil s strelo.
Srečanje z Aleksandrom v Asklepijevem templju |
Odločili
smo se, da gremo naprej in si mozaik ogledamo pozneje. Prišli smo do izvira
zdravilne vode, ki je imela nenavaden okus. Ana je rekla, da jo spominja na
cedro. Ogledali smo si ostanke nekega časa v prostoru, pozvonili pri cerkvici
in se vračali po poti proti templju. Vstopili smo, se povzpeli do mozaika, ki
je še neverjetno ohranjen in zagledali majhen oltarček. Ravno smo komentirali raznorazne
stvari, ki so jih ljudje darovali na oltarčku, ko k mozaiku pristopi moški
najinih let. »Živijo!« reče. Sprva sploh nismo registrirali, a hitro nam je
bilo jasno, kaj je bilo v tem pozdravu tako domačega, znanega. »Ooo, si
Slovenec?« »Ja.« Nismo mogli verjeti. Še par dni nazaj sem pisala o naši želji
po srečanju s Slovencem tu, v Grčiji. In poglej, danes se pojavi v
Asklepijevem templju! Predstavi se kot Aleksander iz Kopra. Pove, da je tudi on
v Sougi, kjer bo ostal dan ali dva, nato pa gre naprej po južni obali proti
vzhodu. Ja, krasno! Seveda smo se dogovorili za kosilo in popoldansko kavico
pri nas.
Popoldne
smo tako preživeli skupaj in prvič v Grčiji govorili z nekom v slovenskem
jeziku. Kako dober občutek! Spat smo se odpravili okrog polnoči, saj nas je
današnji hiking, pa še vroče sonce (danes je bilo 29 stopinj) kar izmučilo. Mi v
Jankeca, Aleksander se je odločil prespati na plaži. Lahko noč!
Ni komentarjev:
Objavite komentar