Shinos - grmičasti junak

Tako, pa smo spet na "kraju zločina". Kouremenos, Sprva smo sicer oklevali, a je Jankec kar sam zapeljal v ograjen oljčnik, kjer smo pred več kot letom dni preživeli zelo zanimive in poučne psihološke trenutke. Kaj vse smo doživeli od odhoda! Oljčnik pa… kot bi odšli včeraj. Nedotaknjen, zeleni mir v objemu oljk. Jankec se je sprostil in utihnil. Tudi mi smo se sprostili.

Radost ob povratku se je mešala s spomini…

"Se še spomnita, koliko lastnikov, nadzornikov in upravljalcev ima ta oljčnik?" naju je vprašal Sebastjan. "Ne, ne spomnim se več," sva z Ano hkrati odgovorili in se posmejali. "Ampak, pri vsej stvari je najbolj hecno to, da vidim, da je oljčnik ravno takšen kot takrat, ko smo ga zapustili. Popolnoma nič niso naredili na njem. Oljke niso niti obrezane, delujejo povsem zapuščene. Pa tak kraval so zganjali lani. Eh, ta lastnina. Samo, da jo IMAŠ, čeprav sploh ne veš, kaj z njo početi. Da lahko rečeš, da imaš. Ta "IMETI" je že toliko ljudi onesrečil. Pa še veliko njih bo…"

Jankec spet na "kraju zločina"

Poklical nas je Marchelos. "Sifis bi rad, da pridemo k njemu. Vas pridem iskat čez kakšno uro, prav?" "Seveda!" smo bili veseli povabila, saj se nam je spet obetal prijeten in drugačen popoldan, morda tudi večer.

Nismo se zmotili. Pri Sifisu je bil tudi njegov brat Jannis in ponosno sta nam pokazala eterična olja, ki sta jih prvič destilirala. "Ooo, sta le izpeljala to!" je bil Sebastjan ves navdušen, saj ju je prav on lansko leto vpeljal v čudežni svet eteričnih olj. Takrat nista o vsem skupaj vedela prav nič, vendar pa sta pokazala izredno zanimanje. Sebastjan pa se je končno znašel na svojem terenu. Odkar smo se prvič srečali s kretskimi rožicami, kar požira, tako prašne in skalnate kot tudi zelene kretske višave in daljave ter opazuje, preučuje, predvsem pa občuduje to neverjetno kretsko floro. Med našimi potovanji in premikanjem po obalnem delu Krete je bila vedno njegova prva naloga raziskati okolico in se seznaniti s tamkajšnjimi rožicami. In vse to "nabrano" vedenje, podprto z veliko ljubeznijo, je prenesel na svoja takratna poslušalca, Sifisa in Janisa. Celo tako daleč so že bili, da bi se skoraj skupaj lotili destiliranja. Vendar pa nas je usoda takrat poslala naprej, v Falassarno in kasneje v Slovenijo, tako da se je tisto prvo navdušenje rahlo poleglo. A, očitno je bil dober učitelj in ju je s svojim entuziazmom prepričal, da sta se sama spustila v skrivnosti cvetoče kretske moči. "Ne znam vama povedati, kako vesel sem, da sta se dotaknila tega sveta! Sedaj vaju bo samo peljalo, bosta videla! Mene je Kreta popolnoma uročila! Koliko različnih rožic, grmov, dreves…, koliko med njimi je endemičnih in rastejo le tu…, si moreš misliti…, da si je na celem svetu rožica izbrala prav in samo Kreto! Če se ne motim, imate tu kar 300 endemičnih vrst! Res, navdušen sem, da vama je uspelo! Lani sem mislil, da bo vse skupaj ostalo samo pri ideji. Kako lepo sta me presenetila!"

In, tako kot smo mi trije lansko leto njima odpirali stekleničke (sicer kupljenih eteričnih olj), tako sta bila sedaj onadva tista, ki sta nam postregla z vonjem dragocenih esenc. Prvič v življenju smo vohali eterična olja neposredno od proizvajalca. In to ne kar nekega, temveč od dveh velikih kretskih umetnikov, dveh posebnih kretskih duš, s katerima nam je usoda namenila srečanje na naši poti po misteriozni Kreti. Oster in dostojanstven vonj rožmarina me je zbistril in mi pred oči pričaral ta krasen zelen grm z modrimi cvetki. Kot bi se z licem dotaknila njegovih pokončnih vejic, polnih malih listkov in sprejela vase vso njegovo moč. Kakšna izkušnja! Tudi zeliščno sladkast vonj shinosa me je presenetil. Destilirala sta celo eno izmed kretskih vrst šentjanževke! Njune oči so žarele, besede navdušenja so kar letele iz ust. Znašli smo se v drugem svetu, svetu malih eteričnih bitij, ki so nas prepojila z vso svojo veličastnostjo. "Odišavljene" besede so dobile drug ton in se odele v barve rožic, ki so uhajale v prostor. Roke so se nam prepletale med stegovanjem drug čez drugega, da bi vsak od nas ujel čimbolj čist, "prvi" vonj iz stekleničk. Imela sta tudi hidrolat (cvetna voda, ki nastane pri destilaciji) iz vrste kretskega smilja, s kot lasek tanko plastjo eteričnega olja na vrhu, kajti za 100 ml eteričnega olja bi potrebovala kar 100 kg rastline! Nežno  opojen vonj hidrolata me je takoj začaral in prosila sem ju za majhen, vsaj majcen delček te mehkobe, ki bi mi s svojim dotikom na obrazu razvedril še tako turoben dan v prihodnosti. Sifis mi ga je radodarno nalil kar pol litra, saj je bil njun namen dobiti predvsem eterično olje. Vendar, zaenkrat vse skupaj testirata, zato nista vedela, koliko rožic smilja sploh potrebujeta za eno 10 ml stekleničko. Ko jima je Sebastjan povedal količino, sta se samo zasmejala. Seveda ga nista toliko nabrala.

Izredno zanimiv, sladko-oster, zeliščni vonj je imel shinos. To je velik posebnež in neverjeten borec, ki raste predvsem na vzhodnem delu Krete. Opazili smo ga že lansko leto, letos pa je bil edini junak, ki nas je spremljal skoraj do vrha Petsofasa. Lanska zima je bila na Kreti izredno suha, padavin skoraj ni bilo in Krečani so že poleti v Falassarni tožili, da jim bo do novega jesenskega deževja, običajno v drugi polovici oktobra, gotovo zmanjkalo vode za zalivanje oljk.

In po takem sušnem letu, ko je še žajbelj obupal, je bil naš edini zeleni spremljevalec na strmi poti Petsofasa grmičasti shinos. Njegovi svetleči, povoščeni listi so sijali v oktobrskem soncu in bleščeče, živo rdeče jagode, so pozdravljale naše korake. Čudili smo se njegovi ponosni drži, brez kančka sledu o pomanjkanju vode. Res pravi junak vzpetine.

MASTIKA (Pistacia lentiscus) oz. SHINOS

Pistacia lentiscus je predstavnica družine Anacardiaceae. Pripada istemu rodu kot pistacija (Pistacia vera).

BOTANIKA in PRIDELAVA

Ta zimzeleni grm je predstavnik rastlin, ki se dobro počutijo v mediteranskem podnebju. V višino lahko doseže tudi štiri metre, ima sijoče zelene liste. Shinos je dvodomen, cvetovi na moškem grmu so temno rdeči, na ženskem pa rumeni. Užitni plodovi so sprva rdeči, ko dozorijo, se njihova barva spremeni v črno. Raste zlasti v nižjih predelih, čeprav je kar odporen proti zmrzali. Vrsta tal mu ne povzroča težav, dobro uspeva na apnenčastih tleh, pa tudi v slanih okoljih. Prav zato ga največ najdemo prav v bližini morja.

ZGODOVINA

V antičnih časih so grm imenovali "Shinos" in tako ga v Grčiji imenujejo še dandanes. Shinos je poznan že preko 2400 let, tako njegovi listi, plodovi, še posebno pa smola, ki se pridobiva tako, da se v poletnih mesecih zareže v lubje in zbira izločene smolnate "solze" slonokoščene barve. Smolo se tradicionalno pridobiva na otoku Ios že vse od antičnih časov naprej. Ime "mastika" izhaja iz grške besede "masao" ("jaz žvečim").

Dišeča smola shinosa z Iosa

Poznali so ga tudi stari Egipčani, ki so njegovo smolo uporabljali za kadilo in za balzamiranje.

V bizantinskih časih je bila mastika znana sestavina v kozmetičnih pripravkih za lase, predvsem suhe in poškodovane.

Srednjeveški alkimisti so lastnosti dišave mastike (shinosa) pripisovali planetu Merkurju,  nadčutno prehajanje iz trdnih in tekočih stanj, življenja in smrti, dneva in noči, zemlje in nebes…

MITOLOGIJA

Grm je posvečen boginji Artemidi. Britomartis, antična deviška lovka, je bila svečenica Artemide (boginjina najljubša svečenica je bila prav na Kreti), kjer so jo častili že v minojskih časih. Ena izmed mitoloških zgodb pravi, da je kralj Minos zasledoval nimfo Britomartis celih devet mesecev, vse dokler se ni odločila skočiti s pečin v morje, da bi zbežala pred njim. Tam se je zapletla v ribiške mreže, odkoder jo je rešila Artemida, ki jo je povzdignila med bogove in jo za njeno čistost nagradila z nesmrtnostjo. Svoji svečenici je dala tudi drugo ime "Diktina" (grško "mreža") in jo spremenila v grm mastike, da bi lahko večno ohranila svojo deviškost. Mastikin balzamični, smolnat vonj simbolizira nedolžnost in čistost, večno deviško podobo Artemide.

Britomartis nas spremlja že vse od prihoda na Kreto. Njena mistična mitološka preteklost nas je tako prevzela, da si, tako kot Dosima, zasluži svojo posebno objavo v prihodnosti.

LASTNOSTI

Je adstringent, blaži, deluje protibakterijsko in protiglivično.

UPORABA

Nekoč:

Antični pisci, kot npr. Teofrast (400 pr.n.š.), Plinij Starejši, Dioskorid (1.st. n.š.) in Galen (129-216 n.š.), omenjajo grm mastike.

Dioskorid v svoji "De Materia Medica" (cca 75 n.št,) pravi: "Shinos je dobro poznano drevo, vsi njegovi deli grejejo in krčijo tkivo. Tako listi kot plodovi in vejice, imajo enake lastnosti. Izvleček teh delov deluje adstringentno in je dobrodejen  pri griži, driski in krvavitvah v želodcu…, kot ustna vodica rešuje pred izgubo (izpadanjem) zob, saj žvečenje smole shinosa vleče skupaj dlesni… ter čisti obraz in mu vrača zdravo barvo"…

Že od 17. stoletja naprej je znano po tem, da zdravi izsušene in razpokane ustnice.

Je dober utrjevalec in zadrževalec vonjav ostalih, hitreje hlapljivih eteričnih olj, zato so ga dolgo uporabljali tudi kot eno izmed sestavin slavnih svetovnih parfumov.

Danes:

Danes je mnogo teh navedb tudi znanstveno potrjenih, vključujoč dobrodejnost na zdravje ustne votline in delovanje prebave.

Poleg smole vsebujejo tudi listi, veje, cvetje in plodovi maljhne količine eteričnega olja, ki se ga lahko pridobi z destilacijo. Olje v listih je bolj kompleksno po sestavi kot olje v smoli in jagodah, doslej so v listih shinosa (mastike) prepoznali več kot 80 sestavin.

Eterično olje, pridobljeno iz smole, je navadno imenovano dišavna smola mastike, medtem ko se olje, pridobljeno iz listov, pravilno imenuje olje mastike.

Eterično olje, tako iz smole kot listov, kaže pomembno antibakterijsko delovanje proti mnogim patološkim mikroorganizmom. Prav tako izkazujejo različni vodni izvlečki zaščitno delovanje za jetra.

Olje greje in čisti, uporablja se kot zdravilo za prebavni sistem, potrdili so blagodejne vplive v primeru bolečin v trebušni votlini ter driski.

Njegovo protivnetno delovanje je dobrodošla pomoč pri vnetju ustne votline, dlesni, grla in žrela, osveži ustni zadah. Uporablja se ga tudi v zobozdravstvu.

Eterično olje shinosa (mastike) se uporablja tudi v kozmetiki, prisotno je v raznih obraznih vodicah, tonikih in šamponih, kremah za nego suhe in problematične kože, moški pa ga imajo velikokrat v svojih antiseptičnih vodicah po britju.

Uporablja se seveda tudi v grški kuhinji, shinos, oz. mastika je obvezna začimba na tradicionalnem velikonočnem sladkem kruhu, ki ga tu imenujejo "tsoureki".
Svetovno znana je tudi mastikina alkoholna pijača.

…Shinos mi je dal misliti…

Njegova moč se skriva prav v skromnih pogojih za življenje. Nič se ne zmrduje nad bornim stanovanjem, hrano, poletno vročino, sušo… Njegova želja je skromna. Želi si namreč le: ŽIVETI…

Prav bitja, ki jim je vrednota skromnost, posedujejo največ moči in vsebujejo največ življenjske esence. Pa naj bodo to rastlinska, živalska ali …človeška…

Shinos - zeleni junak

Popoldan se je prevesil v večer in Sifis nas je prijel za roko ter nas, omamljene od sredozemskih vonjav, popeljal 4000 let nazaj v preteklost…

…in večer se nadaljuje…