Dedal in Ikar (Daidalos in Ikaros)

Dedal je bil slavni atenski umetnik: kipar, stavbenik in kamnosek, ki je svoje spretnosti učil tudi svoje učence. Največ nadarjenosti in znanja je pokazal njegov nečak Talos. Nekega dne je Dedal iz ljubosumja in strahu, da bo postal uspešnejši od njega, Talosa porinil z atenskega obzidja. Talos je umrl in Dedal je bil na Areopagu spoznan za krivega, zato je s sinom Ikarjem ušel na otok Kreto, kjer je za kralja Minosa zgradil znameniti labirint, kamor je Minos zaprl Minotavra. S tem si je pri Minosu ustvaril velik sloves. Ko pa je Tezej Minotavra ubil in se s pomočjo niti, ki mu jo je dala Minosova hči Ariadna, rešil iz labirinta, je jezni Minos vedel, da je lahko namig o taki rešitvi prišel le od Dedala. Zato je Dedala in njegovega sina Ikarja zaprl. Dedal se je tudi tokrat domislil, kako bi s sinom ubežala ujetništvu. Za oba je izdelal krila iz voska in perja. Sina je posvaril, naj leti nad morjem in ne preblizu sonca, saj mu vročina lahko stopi vosek. Spet pa ne prenizko, saj se lahko krila napijejo morske vode in ga potegnejo v globino. Naročil mu je, naj leti točno na sredini med morjem in soncem, za njim. Ikar se je nekaj časa držal očetovih navodil in mu lepo sledil, ko pa se je navadil letenja, se je ponosno začel dvigovati vse više in više, proti soncu. Vosek se je zaradi vročine pričel topiti in deček je strmoglavil v morje. Otok, kjer je morje naplavilo njegovo truplo, se po njem imenuje Ikarija. Dedal pa je žalosten odletel naprej, na otok Sicilijo.

Kako lepa prispodoba o zmernosti, to je tretjem stebru grške modrosti. Naj te napuh ne prevzame, saj lahko v njem izgoriš. Hkrati pa bodi dovolj pokončen, da ne potoneš v temo globin.

Sama bi morda dodala le še to: vsak otrok mora skozi svoje lastne izkušnje, ne skozi starševe. Starši sicer lahko svetujemo, ne moremo pa preprečiti otrokove izbire. Niti ne moremo reči, da je njegova izbira napačna. Nič v življenju ni napačno…, če slediš srcu. Srce nikoli ne vara. Vara zgolj um, podprt s strahovi, pohlepom, neizmernimi željami ter, ne nazadnje, visokoletečimi cilji, ki se navadno sesujejo v razočaranje in nesrečo, lahko celo v… smrt.

Zgodba govori tudi o pohlepu, zavisti in ljubosumju.  Dedala sta nečimrnost in strah, da bi njegov nečak postal bolj znan umetnik kot je bil sam, pripeljala celo do zločina.  Težo storjenega je na koncu plačal z izgubo ljubljenega sina.

…Skozi življenje ne moreš stopati na račun in škodo drugih, kajti vesolje vedno vse poravna…

Če je naše življenje kozarec, iz katerega počasi srkamo, prej preverimo, kaj pijemo. In kaj ponujamo drugim.  Vesolje nam »dotoči« tisto, kar imamo najraje… sladek nektar, kislo vino, pekoče žganje ali… strup.