Marchelos nama je povedal, da je bilo v preteklosti tudi tu v predvolilnem času precej bolj bučno. Tokrat si pa ljudje ne želijo preveč očitno pokazati, kateri stranki in njenemu vodji so bolj naklonjeni. Ne govorijo glasno, kdo je tisti, ki mu bodo v nedeljo namenili svoj "glas".
"Res?
Kaj to lahko pomeni, da veliko njih sploh ne bo šlo na volitve?"
"O,
ne, to pa ne. Šli bomo, seveda. Mislim celo, da nas bo tokrat še več kot
prejšnja leta. To je pri nas kar eno izmed pomembnejših državljanskih "dolžnosti". Demokracija (grško: demos-ljudstvo, kration-vladati… "vladavina
ljudstva") vendar izhaja iz Grčije, mar ne? Zato nam ni vseeno, kdo nas
predstavlja. In komu smo zaupali svoj glas. Mi to kar resno jemljemo."
"Kakšna
pa je pravzaprav trenutna grška politična scena? In, kakšna je bila v
preteklosti? O tem ne veva popolnoma nič. Malo sem sicer prebral o vsem skupaj,
a, saj veš, da so te informacije iz medijev, sploh tujih, vedno zavajajoče. Rad
bi slišal kaj več o tem iz prve roke, torej od Grka," je zanimalo Sebastjana.
"Hm,
takoj po 2.svetovni vojni (med leti 1946-1949) je bila v Grčiji bratomorna
vojna ("emfilios polemos"). Državljanska vojna med komunisti in grško vlado, ki
se je vrnila iz Egipta, kamor se je ob nemškem napadu Grčije, 06.04.1941 (isti
dan je bila napadena kot Jugoslavija) umaknila skupaj s kraljem. Zmagala je
vladna vojska, general Aleksander Papagos pa je postal predsednik grške vlade.
Na tem položaju je bil od l. 1952-1955. V njegovih vrstah je pričel politično
kariero tudi konservativec Konstantin Karamanljis. Vzporedno se je krepila tudi
zmerna levica pod vodstvom Georgiosa Papandreua, ki je zmagal na volitvah l.
1965 in postal premier.
Aprila
l. 1967 pa je grška vojska zaradi strahu pred prihodom komunistov na oblast na
volitvah, ki so bile razpisane konec maja, izvedla vojaški udar, ki ga je vodil
general Papadopoulos, poznejši diktator. Vojaška hunta je vladala do leta 1974.
To je bilo obdobje diktature, ljudje so bili brez pravic, država je bila zaprta
za zunanji svet. Leta 1974 pa so se dvignili študentje in v Atenah so potekale
demonstracije, v katerih je umrlo 20 študentov. Takrat sta vojska in policija
stopili na stran ljudi in hunta je padla. Papadopoulosa in njegove so zaprli.
Oblast
je prevzel konservativec Karamanljis (stranka Nova Demokracija), na drugi
strani pa so bili vedno prisotni levi socialisti, z "družino" Papandreu
(stranka PASOK). Ti dve stranki sta si vse od leta 1974 do danes "podajali" oblast v Grčiji. Nekaj časa je kar lepo šlo, gospodarstvo je strmo naraščalo,
turizem je cvetel, standard je bil v ekspanziji. Spomnim se let od 2002-2006.
To so bila najlepša leta. Vse se je gradilo, 2004 smo imeli olimpijske igre… Leta
2006 pa sem se zbudil v drugi svet. Kriza je nametala na plano vso umazanijo
vladavine preteklih let. Škandali v zvezi s korupcijo, pa neverjetno obsežno
javno upravo, ki je goltala gospodarstvo na veliko, kar naenkrat smo lahko
zagledali vso resnico o popolnoma raztrgani proračunski malhi…
Pokradena
in propadla velika podjetja, tuji lastniki vsepovsod, skorumpirani posamezniki,
ki so samo zato, ker so bili "na položaju" enostavno in brez kančka slabe vesti
prodali vse, kar se je le dalo, zgolj za svojo korist, predvsem pa, to pa
najbolj boli…, izdali so nas, svoje ljudi, tiste, ki smo jih pripeljali do teh
položajev. S tem, da smo jih volili, ker… smo jim zaupali. Okradli in nalagali
so lasten narod. Kaj je lahko hujšega kot to? No, mogoče je lahko hujše le še
to, da so mu na koncu, kot da vse to skupaj še ne bi bilo dovolj, naprtili še
dolg 30.000 € po grški duši. Žalostno, res.
Leta
2012 so grški študentje, ki študirajo v Berlinu, vstopili v restavracijo, kjer
je Papandreu (mlajši) ravno kosil. Pristopili so k njemu in ga obtožili prevare
grškega naroda. Očitali so mu podpis pogodbe z EU za "pomoč", ki je grški narod
pripeljala do tu, kjer je danes. Na rob propada. Še posebno v ušesih odzvanjajo
naslednje besede študentov: "Sram naj te bo, da si podpisal nekaj takega!" To
je bila velika zgodba. V vseh časopisih je bilo o tem."
S
Sebastjanom sva Marchelosa z zanimanjem poslušala, hkrati pa je bil vsak njegov
stavek kot nož v srce. Ta zgodba nama je namreč zelo znana. Kot bi poslušala
našo, slovensko verzijo. Toliko podobnosti, da resnično boli. Laži, kraje,
prevare, obubožan in prestrašen narod, ki se mu iz dneva v dan jemlje vedno več
tistih, najosnovnejših pravic. Ki jih ima, ne samo kot državljan, ampak,
predvsem kot… človek.
Grčija
je torej sedaj na nekakšni politični prelomnici. Kaj bo jutri? Tu je še
Cipras in njegova skrajno leva Siriza, ki obljublja velike spremembe. Kaj se bo
zgodilo? To moramo videti! Nismo vendar kar tako ravno sedaj tu, na Kreti.
Zato
smo se z Marchelosom dogovorili, da jutri zvečer pri njem skupaj pogledamo "Grške volitve 2015".
Niti
on niti mi še nikoli nismo na tak način in s takim pričakovanjem čakali
volitev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar