Sifis…
magična kretska oseba, nenavadno polna skrivnostnega znanja minojske
preteklosti. Izjemno prefinjen umetnik, z energijo, ki presega vsem nam
poznano. Druženje z njim nikoli ni bilo običajno. Vedno je bilo… nekaj več. To
se je pokazalo že ob prvem srečanju z njim, januarja 2015, ko je Sebastjana
Marchelos peljal k enemu svojemu, takrat je rekel: "malo drugačnemu" prijatelju.
S
tega obiska se je Sebastjan vrnil ves navdušen. "Spoznal sem človeka (Sifisa),
ki je tako neobičajen, da sem mu komaj sledil. Ogromno ve o minojski
civilizaciji, o kateri smo si tako želeli izvedeti kaj več, pa vse do danes
nismo našli nič več kot zgolj informacije za turiste...
...No, včeraj pa sem končno
spoznal nekoga, ki toliko ve o tem, da mi gredo še sedaj mravljinci po hrbtu, ko
se spomnim vsega, o čemer sva govorila. Ne vem zakaj, a ves čas se mi je zdelo,
da govorim z… Minojcem. Se spomniš Kourosa? Ne boš verjela, a prav Sifis je z
njim najbolj močno povezan! Pravzaprav ga je on "ustvaril".
Zmedo
na mojem obrazu je takrat Sebastjan pospremil z nasmehom, rekoč: "Tudi sam sem
verjetno včeraj izgledal podobno kot ti sedaj..."
To
njuno prvo srečanje so zopet spremljale močne kretske sile. Dan pred tem je
Sitio stresel potres, naslednji dan pa je bil Sebastjan prvič v življenju priča
snežni nevihti… s strelami! Januarja!
Pozneje
je bil vsak dogodek, ki je bil kakorkoli povezan s Sifisom… nepredvidljiva
pustolovščina, brez "smiselnega" in "razložljivega" konca. Spomnim se njegove
srhljive zgodbe, ki sta jo na razburkanem kretskem morju čudežno preživela z
bratom, pa neverjetnih in "nerazumskih" situacij, povezanih z izdelavo oljenke, ki jo je pospremil še Sebastjanov skrivnostni glavobol, a najbolj od vsega pa nas je prevzela njegova povezava s Kourosom, eno izmed
največjih minojskih najdb, najdenih v Roussolakkosu, pri kateri je Sifis polno
sodeloval in katera je nosila izredno močno, a hkrati Sifisu tako znano
energijo.
Roussolakkos
in gora Petsofas
Med
bronasto dobo (cca 3000-1050 let pr.n.š.) je bil Roussolakkos pomembno minojsko
mesto, locirano blizu Palaikastra na vzhodnem delu Krete.
Je
edino minojsko mesto, ki je ostalo nedotaknjeno po hudi katastrofi leta 1450
pr.n.št. Njegovo pristanišče, obrobna naselja, svetišča in kamnolom so
ohranjena pod usedlinami, nakopičenimi preko več kot 2000 let.
Prav
te usedline so napeljevale na domnevo (danes že kar priznano), da je vzrok
nenadnemu in še danes misterioznemu koncu minojske civilizacije izbruh
supervulkana Terra na otoku Santorini. Izbruh je povzročil izjemno visok
tsunami, ki je v ogromnem valu prispel do slabih stopetdeset kilometrov oddaljene
Krete in s svojo grozovito močjo pljusknil na to cvetočo naselbino. Ob svojem
umiku za njim ni ostalo… nič. En sam trenutek in… civilizacija je izginila. K
tej domnevi, pozneje podprti s strokovnimi razlagami, je med prvimi pristopil
eden izmed vodij izkopavanj od leta 1983 naprej, profesor J. Alexander
MacGillivray. Prav izkopavanja med leti 1983 in 2003 so prinesla nova dognanja
in so še vedno del skrbnega preučevanja.
Antični
pisci so v svojih delih navajali, da je bil tu rojen Zevs Dikti (kretski
mladenič, primerljiv s klasičnim grškim bogom Dionizom in egipčanskim Ozirisom)
in tu je ta mladi bog ustanovil svoje sveto mesto. Svetišče, posvečeno Zevsu,
je bilo zgrajeno v bližini Oljčnega rta.
Roussolakkos |
Pojavlja
se na mnogih napisanih pogodbenih prisegah med kretskimi mesti v helenističnem
obdobju, vendar pa se samo besedilo zaprisege pojavlja že v precej starejših
obdobjih. Vse nakazuje na boga, katerega kult je bil lociran na gori Dikte,
kjer ga je v jami rodila Rea. V preteklosti je bilo mnogo vročih razprav o tem,
kje je pravzaprav gora Dikte. Nekateri raziskovalci povezujejo Dikte z jamo
Psihro, v bližini Liktosa, vendar pa novejša izkopavanja v Roussolakossu to
tezo izpodbijajo, saj so v starodavnem
svetišču našli vklesano hvalnico, ki se začne: "Io, največji mladenič (kouros),
dobrodošel, sin Kronosa, vsemogočna svetlost, tu si sedaj navzoč, vodi
duhove, pridi ob Novem Letu na Dikte in
raduj se v tej pesmi…" Himna je bila vklesana v poznejšem obdobju, vendar pa
njena vsebina in slog kažeta na to, da izhaja iz precej starejšega obdobja.
Govori, kako s prihodom Reinega božanskega otroka "Pravica in Mir" hodita po
zemlji in kako mati spodbuja mladeniča (kourosa), da "pogleda" v čredo, na
polja, v mesta.
To
nakazuje na to, da je bil Zevs Dikti prvotno bog zemlje, rasti in plodnosti, ki
se je vsako leto nanovo rodil.
Čeprav
je o tem bogu znanega bolj malo, sodobni raziskovalci menijo, da je bil partner
starejše boginje in s tem je zrasel odnos, ki predstavlja isti vzorec mita in
rituala čaščenja, kot so ga imeli Sumerci (Inanna in Dumuzi), v Mezopotamiji (Ishtar in Tammuz), v Egiptu
(Izida in Oziris) in Frigiji - del današnje Turčije (Kibela in Atis).
Izkopavanja
so na dan prinesla tudi bogate daritve bogu, kar nam govori, da je bilo
svetišče najbolj cvetoče od sedmega do petega stoletja. Gora Dikte je tako po
vsej verjetnosti vrh, ki gleda na Palaikastro, danes znana kot gora Petsofas.
Smiselno,
kajti stari Palaikastro pokriva minojsko naselbino in na gori Petsofas je bilo
minojsko svetišče, to kažejo rdeče-rjavkasti kipci mladega boga. Najbolj senzacionalna najdba, odkrita znotraj
stotih metrov od hvalnice, je bil kipec iz slonovine in zlata, ki predstavlja
mladeniča v isti drži kot kipci s Petsofasa. Osupljiva prostorska omejitev
minojskega in grškega kulta mladostnega boga kaže na to, da se je spomin iz
bronaste dobe obdržal tudi v klasičnem obdobju.
V
istem času obstaja praznina v arheološki
nepretrganosti kraja od bronaste dobe do zgodnjega arhajskega obdobja, kar
govori o tem, da je bil kult domnevno prekinjen in nato ponovno vpeljan. V teh
stoletjih je moralo poseči vmes nekaj, kar je povzročilo velike in korenite
spremembe.
Vse
te daritvene najdbe dajejo vedeti, da je bil ta kraj posvečen skozi vsa obdobja
svoje zgodovine.
Gora Petsofas |
Kipec
so poimenovali "Kouros".
Kouros
Kouros
je sodoben izraz za prostostoječe grške antične kipe, ki so se najprej pojavile
v arhaičnem obdobju v Grčiji (od 8. stol.pr.n.š. do 480 pr.n.št.) in
predstavljajo golega mladeniča. V antični Grčiji "kouros" pomeni "mladenič,
fant, predvsem iz plemiškega sloja". Takšne kipe so našli po vsem grško
govorečem svetu. Prevladovali so v svetiščih, posvečenih Apolonu, zato je
prvotno prevladovalo mišljenje, da predstavlja boga Apolona. Ti prostostoječi
kipi so bili običajno izdelani iz marmorja, narejeni pa so bili tudi iz
apnenca, lesa, brona, slonovine in žgane gline, rjavkasto-rdeče barve (terracotta).
Največkrat so bili v naravni velikosti, čeprav so zgodnji primerki
orjaški, visoki preko 3 metre.
Kouros
iz Roussolakkosa je kipec mladeniča, visok približno 50 cm. Izrezljan je iz
slonovine in obdan z zlatom in narejen z izrednim talentom za naturalistične
podrobnosti. Njegovi polomljeni in ožgani delci so ležali raztreseni v stavbi,
ki si jo arheologi razlagajo kot mestno svetišče in zunaj na cesti, tako kot so
padli med velikim opustošenjem ob požaru v zgodnjem 15.stoletju pr.n.št.
Sestavljen
je iz minerala serpentina (lasje), rock-kristala (najčistejša oblika kremena)
(oči), slonovine in egipčanskega modrega pigmenta (najstarejše znano umetno
barvilo).
Poimenovali
so ga "kouros", saj verjamejo, da obstaja povezava s "kourosom" poznejše "Hvalnice Zeusu".
Oblačilo
in sandali so iz zlata, raztreseni, ustrezno prilegajoči se delci telesa pa iz
slonove kosti. Upodobljen je tako kot grški arhaični kipi ter tako kot na
nepretrganem tisočletnem razdobju egipčanskih risb in podob, namreč, toga poza,
z levo nogo spredaj.
…
Vse
to so gola dejstva in dognanja, pridobljena s povsem zemeljskimi, nam znanimi
metodami, raziskovanji, analizami…
…
A kaj neki se ob vseh teh dognanjih plete po
Sifisovih mislih? Ob najdbi kipca je bil prav on tisti, ki ga je kot
restavrator spravljal v podobo, narejeno pred več kot 3500 leti…
Kouros
je bil močno poškodovan. Nazaj v "življenje" ga je obudil Sifis. On mu je
namreč povrnil obraz.
In Kouros se je ponovno rodil…
Ter
popolnoma spremenil Sifisovo življenje… Njegov umetniški talent je znova
oživel.
Le
kdo bi kourosa lahko ponovno tako natančno upodobil? Samo nekdo, ki ga je nekoč
že videl. Ali pa… naredil…
To
nam je v nenavadnem majskem večeru leta 2015, v neposredni bližini
Roussolakkosa, ko je bilo vse… nenavadno…, nakazal že nenavadni arheolog, eden
izmed vodij izkopavanj v Roussolakossu, profesor Alexander MacGillivray…
Močne
energije na tem kraju so se tudi njega, široko odprtega neznanemu in
nedoumljivemu, zelo dotaknile.
Kouros
se mu je namreč pred najdbo pokazal v sanjah…
...Roussolakkos
ni samo to, kar vidimo in preberemo… Roussolakkos je…
nekaj več.
...Pravzaprav...veliko več...
Kouros na trgu v Palaikastru |
...Ponovno ga je izdelal njegov prvi ustvarjalec… Sifis…
Ni komentarjev:
Objavite komentar