Sporočilo pravnukom: Kaj vse je ostalo zunaj?

Večer, obsijan s sojem plamenčka iz kamnite oljenke ter obdan z vonjem sredozemske eterične topline, je v prostor prinašal prijetno domačnost. Ura ni imela več svojega namena, plavali smo po večnem brezčasju preteklosti, razpršenem po globinah nevidnih vesoljnih cest in se…čudili. Iz tega globokega potopa smo se le počasi pričeli dvigovati in zaplavali proti površju sedanjosti. Znova smo zrli v znan obraz, raztegnjen v nasmeh, na naše vprašujoče poglede pa nam je odgovarjal z nagajivimi iskricami v modrih očeh…

Naslednji dan smo zapustli vzhodno Kreto, napolnjeni z močno, doslej neznano magijo.

Ovinkasta cesta severnega dela otoka nas je zlagoma spet prizemljila. Ustavili smo se v Istronu, kjer smo preživeli čudovit večer z našo slovensko prijateljico Heleno. Njen prijatelj Adonis je pripravil slastno večerjo, pravo razkošje okusov za naše osiromašene, Jankčevim kuharskim razmeram prilagojene brbončice. Adonis je velik ljubitelj kuhanja. Nam je sicer naredil morsko pojedino, a najraje "čara" z doma vzgojenimi dobrotami. Velik ljubitelj narave in vsega, kar narava sama ustvari pod svojimi pogoji in s svojimi zahtevami, je v bližini Istrona naredil velik botanični vrt. Iz leta v leto se širi z novimi primerki od vsepovsod po svetu, on pa opazuje, raziskuje, preučuje in zraven neizmerno uživa. Zasnovan je na temeljih permakulture, ki postaja vedno bolj priljubljena tudi pri nas. Pravi, da narava sama dobro ve, kaj storiti, ko nastane kakšen problem, zato se ne vmešava v njeno delo. Razen s tem, seveda, ko pripelje v vrt kakšnega novega prebivalca. Takrat je on tisti, ki mu določi mesto. Nato pa pusti, da se rastline in drevesa med seboj sami "dogovorijo", v kakšni simbiozi bodo živeli. Zelo enostavna preslikava vzorca človeškega življenja. Tudi rastline se imajo med seboj bolj ali pa manj rade. Vedno pa mu je težko, ko ugotovi, kako ena izmed rastlin načrtno škodi drugi. Toliko časa, dokler je ne uniči. Tudi mi smo taki. Naše poveličevanje samega sebe lahko še kako močno škodi drugemu, drugim…, vsem! Tak "primerek" je sedaj na drugi strani oceana in vsak dan se samo sprašujemo, kdaj bo pripeljal do konca… vsega! Zraven pa ne znamo (ali ne zmoremo) ustaviti ene norije povsem osebnega prepričanja, ki pa se še kako tiče vseh nas…, vsega človeštva! Kako dolgo si sploh še lahko privoščimo spanje?

Sprehod po botaničnem vrtu

Adonisov vrt nas je razvedril in malo potolažil. Hvalabogu, saj ne spijo vsi… Enim je še mar.

Adonisov botanični vrt umiri telo in duha

Slovo od stare slovenske prijateljice in novega grškega prijatelja je spremljala obljuba o vnovičnem snidenju in seveda, obisku prelepega botaničnega vrta, ki s svojo zeleno tišino povsem umiri telo in duha.

Naslednji postanek je bila čudovita plaža pod vasico Episkopi, v bližini Kavrosa. Nanjo nas veže poseben spomin. Od novembra 2012, ko smo prvič stopili na otoška tla, smo junija 2015 (z vmesnimi prekinitvami) prav tu "staknili konca" našega kroga po Kreti. Slovesna zahvala za zasluge našemu Jankecu, prislužil si je medaljo. Od tega dne naprej na hrbtu ponosno nosi zemljevid Krete.

Čudovito osvežujoče morje v vročem, a turistično že močno upadlem oktobru, nas je prečistilo in močno poživilo ter nas pripravilo na načrtovan izlet v Sfakio.

"Jankec, medalja za zasluge!"

"Jankec, tja gor se ti pa res ne bo potrebno mučiti, obljubimo!" smo dali besedo našemu staremu, a tako zanesljivemu prijatelju. "Vzeli bomo rent a-car. Nekaj poceni, velikost in hitrost nista pomembni, časa imamo cel dan!" smo se veselili kot otroci. Zaspala sem z nasmehom na ustnicah, saj sem se znova počutila kot osnovnošolka, ki gre z razredom na šolski izlet v Postojnsko jamo! Kako je bilo lepo…!

Jutranja kavica je bila močno skrajšana, saj nas ni bilo potrebno predolgo spravljati k sebi. Radostno vznemirjeni smo zapeljali v hrib. Izbrali smo čudovit, sončen dan, brez enega oblačka. Vedeli smo, da bo takšen tudi naš izlet. Čudovit in sončen. Nismo se motili…

Začelo se je že ob vzpenjanju proti planoti Askifou, pa panoramski spust proti Hori Sfakion, ki me je znova navdušil, nato ponoven vzpon proti Anopoliju, za katerim nas je pričakala dih jemajoča globina pod mostom čez kanjon Aradena. Cela pot ena sama čarobna stvaritev narave.

Prišli smo do vasice Agio Ioannis, kjer se cesta konča. Bili smo na "koncu sveta", Med sprehodom po vasici nas je prijazni domačin obdaril s svojim olivnim oljem. Naše hvaležnosti dnevu in vesolju ni bilo konca. Kako malo je potrebno za nekoga osrečiti! Odprtih src smo srkali lepoto dneva.

Darežljivi domačini Krete

Lu v pogovoru s kozico

Med vračanjem smo v Anopolisu počastili spomin na Daskalogiannisa, enega največjjih kretskih junakov, vodjo upora proti Turkom, ki je žrtvoval življenje za svobodo svojega naroda. Rodil se je tu, v tej mali vasici v objemu gora in v spoštljiv spomin na njegovo žrtev sredi trga stoji njegov spomenik.

Daskalogiannis

Ustavili smo pred vaško pekarno. Vonj po pravkar pečenem kruhu nas je povlekel v svetel prostor, kjer nas je pričakal nasmejan mož. Med pogovorom nam je gospod z velikim ponosom povedal, da je eden izmed Daskalogiannisovih praprapra… vnukov, sorodnik moža, katerega življenjska zgodba nam je segla globoko v srce. Izmenjali smo še nekaj spoštljivih besed v spomin njegovemu velikemu predniku, prijazen pek družine Orfanoudakis pa nam je začel prinašati sveže pečene sladke dobrote, ki se jim je bilo nemogoče upreti. Tako dobrih sladkih paximadijev še nikjer nismo jedli. Pa smo prevozili Kreto okrog in okrog. Pozneje smo sicer izvedeli, da je prav njegova pekarna v Anopolisu najbolj znana po teh, rečejo jim sfakianski paximadi glika (Sfakianski sladek paximadi), ki je na Kreti ena izmed tradicionalnih poslastic. Če jih ne poskusiš, ne veš, kaj je to, čeprav lahko veliko "približkov" kupiš tudi v drugih otoških pekarnah in prodajalnah. Gospod Orfanoudakis pa kar ni prenehal prinašati teh slastnih hrustljavih kruhkov. Kupili smo dve vrečki, za dodatni dve pa nam je vrečke napolnil še on. Njegova darežljivost, pospremljena s prijaznim, nenarejenim nasmehom, nas je povsem razorožila. V vrečki smo na koncu imeli več podarjenega kot kupljenega! Nismo se mu mogli dovolj zahvaliti za vse, zato smo se (pri sebi) odločili, da vsakega, ki nas bo kdaj na Kreti obiskal, pripeljemo k njemu, kjer mu bomo s ponosom povedali, da smo ga pripeljali na najboljše tradicionalne sfakianske paximadije na Kreti.

Prijazni lastnik pekarne Orfanoudakis polni naše vrečke

Odpeljali smo pod močnim vtisom prijaznega moža in se znova spustili proti Hori Sfakion.

Nato pa…, Kalikratis z Janino in Babisom. To je bil pravzaprav glavni razlog našega izleta. Želeli smo se spoznati z glavnima pridelovalcema eteričnega olja navadne konopljike na Kreti, kajti tudi nas je ta izredno zdravilna rastlina povsem omrežila. Klepet z njima, pa čeprav kratek, je bil spet nekaj posebnega v dnevu. Njuna mala kavarnica, skrita med gorami, je bila sredi oktobra polna turistov! Janina in Babis imata tudi zelo posebno življenjsko zgodbo, prepleteno z veliko ljubeznijo do rožic. Zato smo hitro našli skupni jezik in tudi onadva sta dnevu dodala svojo kamenček, mozaik pa se je dokončno sestavil v Argiroupoliju, "gorski vasici", znani po številnih izvirih in slapovih, ki nam je s svojo lepoto napolnil dan do roba.

Pogled proti Kalikratisu

Slapovi v Argiroupoliju

V Georgiupoli smo se vrnili proti večeru, sicer malce utrujeni, a napolnjeni z energijo čudovitega oktobrskega dne, ki nas je spremljala skozi celo pot.

Zavedali smo se, da se sezona toplih dni počasi poslavlja in začeli smo se ozirati za stanovanjem, kjer bi prezimili. To je pa povsem drugačna zgodba kot ta, ki smo jo ravnokar pospravljali v spomin. Najem stanovanja ni lahkotno opravilo, temveč še kako resno, nič več nisi zaupljiv, temveč ves čas na preži, nisi sproščen, saj te kar naprej nekaj priganja, in…, kar je najvažnejše…, ne dopušča napake, vsak mesec je namreč treba plačati najemnino…

Proti koncu oktobra smo se torej "preselili". Kraj z imenom Vrysses, v pokrajini Apokoronas, je postal naš začasen drugi dom.

A kaj vse je ostalo zunaj pred vrati?

Energija Roussolakkosa in Petsofasa, Adonisov botanični vrt, prelepa plaža pod Episkopijem, čudovit izlet po Sfakii, s prijaznim lastnikom pekarne v Anopolisu in prekrasnimi slapovi v Argiroupoliju.